Točno ob 5.55 je začelo bobneti, mogočne skale pred čarovnikovim stolpom so se začele lomiti in pokazala se je luknja v skalnati steni,
nad njo pa napis:

Ob največjem prazniku Gindurcev, svojem rojstnem dnevu,
vam dovoljujem enkratni vstop v skrivni labirint.

Množice Gindurcev, večinoma bradatih moških, so začele vstopati v neznano. Nenadoma se je zaslišal nezemeljski glas: »Miakia, tli bunis kridos mina okrun!« Ljudstvo je prestrašeno obstalo in se
oziralo nazaj. Nekateri so se od strahu razbežali, drugi so se polulali v hlače, nekateri so padli v nezavest.

Trojica pa je izkoristila preplah in smuknila naprej. Osel je bil presrečen, saj mu v podzemnem hladu ni bilo treba odganjati zoprnih muh, edini omembe vreden zvok je postalo njegovo kopitljanje. Rib in Tun sta molčala in v mislih odkrivala nove trizložne besede: la-bi-rint, ča-ro-vir, na-lo-ga.

 

Napisal Kraljestvo Gindur
Gindur je svet, poln skrivnosti. Vanj še ni vstopil tujec in iz njega še ni izstopil noben Gindurec.